Kondenzator deluje tako, da plin prehaja skozi dolgo cev (običajno ovito v solenoid), kar omogoča, da se toplota odda v okoliški zrak. Kovine, kot je baker, imajo močno toplotno prevodnost in se pogosto uporabljajo za prenos pare. Za izboljšanje učinkovitosti kondenzatorja se cevi pogosto dodajo hladilni odvodi z odličnimi lastnostmi prevodnosti toplote, da se poveča površina odvajanja toplote in pospeši odvajanje toplote, za pospešitev konvekcije zraka pa se uporabijo ventilatorji.
Da bi govorili o načelu kondenzatorja, najprej razumemo koncept kondenzatorja. Med procesom destilacije se naprava, ki pretvarja paro v tekoče stanje, imenuje kondenzator.
Načelo hlajenja večine kondenzatorjev: funkcija hladilnega kompresorja je stiskanje pare nižjega tlaka v paro višjega tlaka, tako da se prostornina pare zmanjša in tlak poveča. Hladilni kompresor vdihava paro delovne tekočine nižjega tlaka iz uparjalnika, zviša tlak in jo pošlje v kondenzator. V kondenzatorju se kondenzira v tekočino višjega tlaka. Ko jo duši dušilni ventil, postane tekočina, občutljiva na tlak. Ko je tekočina nižja, se pošlje v uparjalnik, kjer absorbira toploto in izhlapi v paro z nižjim tlakom, s čimer se zaključi hladilni cikel.
1. Osnovna načela hladilnega sistema
Ko tekoče hladilno sredstvo v uparjalniku absorbira toploto ohlajenega predmeta, se upari v nizkotemperaturno in nizkotlačno paro, ki se vsesa v hladilni kompresor, stisne v visokotlačno in visokotemperaturno paro ter nato izpusti v kondenzator. V kondenzatorju se dovaja hladilnemu mediju (vodi ali zraku), sprošča toploto, kondenzira v visokotlačno tekočino, nato pa se s pomočjo dušilnega ventila duši v nizkotlačno in nizkotemperaturno hladilno sredstvo, nato pa ponovno vstopi v uparjalnik, kjer absorbira toploto in upari, s čimer doseže namen krožečega hlajenja. Na ta način hladilno sredstvo v sistemu zaključi hladilni cikel s štirimi osnovnimi procesi: izhlapevanjem, kompresijo, kondenzacijo in dušenjem.
V hladilnem sistemu so uparjalnik, kondenzator, kompresor in dušilna loputa štirje bistveni deli hladilnega sistema. Med njimi je uparjalnik oprema, ki prenaša hladno energijo. Hladilno sredstvo absorbira toploto iz hladilnega predmeta, da doseže hlajenje. Kompresor je srce in igra vlogo sesanja, stiskanja in transporta hladilne pare. Kondenzator je naprava, ki sprošča toploto. Toploto, absorbirano v uparjalniku, skupaj s toploto, ki jo pretvori delo kompresorja, prenaša v hladilni medij. Dušilna loputa duši in znižuje tlak hladilnega sredstva, nadzoruje in uravnava količino hladilne tekočine, ki teče v uparjalnik, in sistem deli na dva dela, visokotlačno in nizkotlačno stran. V dejanskih hladilnih sistemih poleg zgoraj omenjenih štirih glavnih komponent pogosto obstaja tudi pomožna oprema, kot so magnetni ventili, razdelilniki, sušilniki, kolektorji, varovalke, regulatorji tlaka in druge komponente, ki se uporabljajo za izboljšanje delovanja. Ekonomično, zanesljivo in varno.
2. Načelo hlajenja s parno kompresijo
Enostopenjski sistem za hlajenje s kompresijo pare je sestavljen iz štirih osnovnih komponent: hladilnega kompresorja, kondenzatorja, uparjalnika in dušilne lopute. Povezane so s cevmi in tvorijo zaprt sistem. Hladilno sredstvo nenehno kroži v sistemu, spreminja agregatno stanje in izmenjuje toploto z zunanjim svetom.
3. Glavne komponente hladilnega sistema
Hladilne enote lahko glede na obliko kondenzacije razdelimo na dve vrsti: vodno hlajene hladilne enote in zračno hlajene hladilne enote. Glede na namen uporabe jih lahko razdelimo na dve vrsti: enojne hladilne enote in hladilno-grelne enote. Ne glede na to, katera vrsta je sestavljena, je sestavljena iz naslednjih glavnih delov.
Kondenzator je naprava, ki sprošča toploto. Toploto, ki jo absorbira uparjalnik, skupaj s toploto, ki jo pretvori delo kompresorja, prenaša v hladilni medij. Dušilni ventil duši in znižuje tlak hladilnega sredstva ter hkrati nadzoruje in uravnava količino hladilne tekočine, ki teče v uparjalnik, in sistem deli na dva dela, visokotlačni in nizkotlačni del.
Čas objave: 26. dec. 2023